• KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ


  •   
  • FileName: COM_2008_231_1_SL_ACT_part1_v2.pdf [preview-online]
    • Abstract: k promociji kulturnega prostora, skupnega evropskim narodom, s podpiranjem sodelovanja ... EU ni bil namenjen podpori in pospeševanju evropskega kulturnega sodelovanja in če ...

Download the ebook

SL
SL SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI
Bruselj, 29.4.2008
COM(2008) 231 konč.
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU
EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o izvajanju programa Kultura 2000
SL SL
KAZALO
1. UVOD .......................................................................................................................... 3
2. OZADJE PROGRAMA ............................................................................................... 3
3. ZUNANJA OCENA..................................................................................................... 4
3.1 Pogoji in namen ocene ................................................................................................. 4
3.2 Metodologija ................................................................................................................ 4
3.3 Ugotovitve.................................................................................................................... 5
4. Glavna priporočila ocene in pripombe Komisije ......................................................... 7
5. Sklepne ugotovitve Komisije ..................................................................................... 11
SL 2 SL
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU
EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o izvajanju programa Kultura 2000
1. UVOD
To poročilo je predloženo na podlagi člena 8 Sklepa št. 508/2000/ES1 z dne 14. februarja
2000 o uvedbi programa Kultura 2000 (v nadaljnjem besedilu „program“), ki zahteva končno
oceno izvajanja programa po njegovem zaključku. Predstavlja stališče Komisije o glavnih
ugotovitvah in priporočilih končne zunanje ocene programa, ki je dostopna na spodnji spletni
strani:
http://ec.europa.eu/culture/index_en.htm
Ugotovitve in priporočila temeljijo na obsežnih anketiranjih udeležencev in ključnih
zainteresiranih strani v programu Kultura 2000, njihovi podrobni rezultati pa so zajeti v
prilogi k poročilu o končni oceni.
2. OZADJE PROGRAMA
V skladu s Sklepom št. 508/2000 (v nadaljnjem besedilu „Sklep“) je cilj programa prispevati
k promociji kulturnega prostora, skupnega evropskim narodom, s podpiranjem sodelovanja
med umetniki, kulturnimi subjekti, zasebnimi in javnimi organizatorji ter kulturnimi mrežami.
Te dejavnosti morajo prispevati ali biti sposobne prispevati k doseganju naslednjih ciljev:
– pospeševanje kulturnega dialoga in vzajemnega poznavanja evropskih narodov,
– pospeševanje ustvarjalnosti in transnacionalnega širjenja kulture z močnim poudarkom na
mladih in socialno ogroženih ter na kulturni raznolikosti,
– poudarjanje kulturne raznolikosti in razvoj novih oblik kulturnega izražanja,
– sodelovanje pri skupni kulturni dediščini evropskega pomena,
– upoštevanje vloge kulture v družbenoekonomskem razvoju,
– pospeševanje medkulturnega dialoga in vzajemnih izmenjav med evropskimi in
neevropskimi kulturami,
– priznavanje kulture kot gospodarskega dejavnika ter kot dejavnika državljanstva in socialne
integracije,
– izboljšanje dostopnosti kulturnih dejavnosti in sodelovanja v njih za državljane EU.
1
UL L 63, 10.3.2000.
SL 3 SL
Program je zajemal tri glavne ukrepe: ukrep 1 – posebni inovativni in/ali eksperimentalni
ukrepi; ukrep 2 – integrirani ukrepi, vključeni v strukture, večletne transnacionalne sporazume
o kulturnem sodelovanju; in ukrep 3 – posebni kulturni dogodki z evropsko ali mednarodno
razsežnostjo.
Program je bil uveden za obdobje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2004; leta 20042 je bil
podaljšan, dokončno pa se je zaključil 31. decembra 2006. Njegovi najpomembnejši sestavni
deli so bili vključeni v sedanji program Kultura za obdobje 2007–2013.
3. ZUNANJA OCENA
3.1. Pogoji in namen ocene
Na podlagi okvirne pogodbe za storitve št. EAC/03/063 je bil za izvedbo ocene izbran
ECOTEC Ltd.
Zunanja ocena je bila namenjena oceni izvajanja programa in izpolnjevanja njegovih ciljev,
poročanju o obsegu, v katerem so doslej sprejeti ukrepi znatno prispevali k ciljem iz Sklepa in
splošnim ciljem dejavnosti Skupnosti na področju kulture, kot določa člen 151 Pogodbe4, ter
posredovanju pridobljenih izkušenj za podporo izvajanja morebitnih novih programov na
področju kulture, zlasti novega programa Kultura 2007–2013.
Končna ocena izhaja iz prve in druge vmesne ocene.5 Zajema vse ukrepe, financirane v
obdobju 2000–2006. Analiza Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in
kulturo (EACEA) je bila omejena na njeno vlogo pri vodenju in izvajanju programa Kultura
2000 od njegove uvedbe v januarju 2006.
3.2. Metodologija
Povzetek metodologije, ki jo je uporabil zunanji ocenjevalec:
– dokumentarni pregled dokumentov iz projektnih gradiv,
– pogovori z osebjem Evropske komisije in EACEA,
– strukturirano anketiranje članov upravnega odbora programa, kulturnih kontaktnih točk,
strokovnjakov, vključenih v izbirni postopek, in drugih kulturnih strokovnjakov ter kulturnih
subjektov, ki so v programu sodelovali kot vodje projektov ali soorganizatorji,
– študije primerov po državah in projektih,
– evalvacijski seminar in
2
Sklep št. 626/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004, UL L 99, 3.4.2004.
3
Okvirna pogodba o evalvaciji, storitvah, povezanih z evalvacijo, in podpori za oceno učinka.
4
Pogodba določa, da „Skupnost prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo
nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino.“
Izpostavlja tudi posebna področja, na katerih se lahko dodeli pomoč Skupnosti.
5
Ocene so na voljo na spletnem naslovu:
http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm.
SL 4 SL
– e-posvetovanje.
Posledica tega je vrsta priporočil, na podlagi katerih je povzeto stališče Komisije v tem
poročilu.
3.3. Ugotovitve
1. Zunanja skladnost
Pojem zunanje skladnosti se nanaša na umeščenost programa Kultura 2000 v širši okvir
kulturne politike in programov.
Ocena je pokazala, da velik del programov EU, kot so strukturni skladi ter mediji in aktivno
državljanstvo, vsebuje kulturne elemente in da so njihovi cilji, ciljne skupine, učinki, rezultati
in vplivi podobni tistim iz programa Kultura 2000. Prav tako obstajajo številne regionalne
medkulturne pobude za sodelovanje in dvostranske pobude.
Vendar pa rezultati pregleda programov EU in pregledov elektronske pošte zainteresiranih
strani jasno kažejo, da je Kultura 2000 zavzela poseben položaj. Noben drug program na ravni
EU ni bil namenjen podpori in pospeševanju evropskega kulturnega sodelovanja in če
upoštevamo različne usmeritve in načrtovane rezultate vseh programov EU in regionalnih
programov, je jasno, da je bilo vsako podvajanje le navidezno.
Ocenjevalec je ugotovil, da je bila Kultura 2000 povsem komplementarna drugim programom
EU in nacionalnim/regionalnim kulturnim programom ter ni podvajala dejavnosti drugih
takšnih programov.
Izboljšanje izmenjave informacij in najboljših praks med sodelujočimi državami ostaja izziv,
vendar ocena kaže, da je Kultura 2000 povečala pomen in zavedanje medkulturnega dialoga
med sodelujočimi državami.
Intervjuvanci in anketiranci so soglašali, da so bili cilji programa ustrezni in da so bile
podprte dejavnosti primerne za njihovo izpolnitev. Glede na sorazmerno skromne finančne
vire so nekatere zainteresirane strani, da programa lahko doseže zastavljene cilje.
2. Uspešnost
Rezultati pregleda projektne dokumentacije in spletnega pregleda projektov kažejo, da je bil
program pri doseganju ciljev in učinkov vsaj do neke mere uspešen.
Ocenjevalec ugotavlja, da so nekatere ovire preprečile udeležbo kulturnih subjektov v
programu, zlasti v smislu organizacijskih izkušenj in finančnih virov. Ugotovljeno je bilo, da
bi bilo ob upoštevanju omejenega proračuna programa Kultura 2000 te ovire težko premagati
v okviru programa.
Celotno prepoznavnost programa Kultura 2000 so kulturni subjekti ocenili kot dobro,
anketiranci pa so izrazili dvome glede temeljitega razumevanja programa med kulturnimi
subjekti.
3. Učinkovitost
SL 5 SL
Osebje Komisije in EACEA je navedlo, da je bila njihova delovna obremenitev vseskozi
velika z obsežnimi upravnimi nalogami, ki so omejile njihovo sposobnost zagotavljanja
pomoči projektom. Ob domnevi, da so podatki, pridobljeni od anketirancev, resnični,
ocenjevalec ugotavlja, da sta bila razporeditev osebja in obseg dela med trajanjem programa
slabo usklajena, še zlasti ob konicah.
Glede nameščenih sistemov IT je ocenjevalec ugotovil, da vodje programov niso bili podprti z
ustrezno infrastrukturo.
V državah članicah in v večini ostalih sodelujočih držav so bile uvedene kulturne kontaktne
točke, namenjene promociji programa in lažjemu dostopu do njega. V skladu z oceno so
dotacije povsod porabili za zagotovitev uspešnih in učinkovitih storitev kulturnim subjektom.
Udeleženci so bili zadovoljni s prijavnim postopkom in prav tako z informacijami o
programu. Večina spletnih anketirancev je menila, da je bil postopek jasen in pogostost
razpisov pravšnja, vendar pa njihova časovna razporeditev ni bila ustrezna. Drugi vir kritike je
bilo trajanje samega postopka.
V oceni je bilo ugotovljeno, da na trajanje postopka vplivajo tudi dejavniki, kot sta postopek
upravnega odbora in nadzorna pravica Evropskega parlamenta, ki pa se jim ni mogoče
izogniti. Ocenjevalec je ugotovil, da bi bilo treba za skrajšanje izbirnega postopka Kultura
2000 uporabiti dodatne človeške vire, s katerimi bi pospešili obdelavo prijav in njihovo
oceno.
Po mnenju anketirancev bi bilo treba bistveno izboljšati dejavnosti razširjanja programa.
Pri ocenjevanju je bilo ugotovljeno, da se je kakovost in uporabnost končnih poročil o
projektih spreminjala, ker se informacije o učinkih, rezultatih in vplivih niso sistematično
zbirale in analizirale glede na cilje programa. Skoraj vsi anketiranci so menili, da je bila
uporaba obrazcev za spremljanje in poročanje zelo preprosta in da so bila navodila za njihovo
izpolnjevanje dovolj kakovostna, kljub temu pa bi bilo treba nekatera področja izboljšati.
Oceni končnih poročil, ki sta jih predložili Komisija in EACEA, sta vsebovali obsežne
finančne preglede za ugotovitev in izločitev neupravičenih izdatkov. Postopek spremljanja je
bil tako učinkovit pri ugotavljanju in izločanju takšnih izdatkov iz končnih plačil za projekte.
4. Koristnost
Ocenjevalec je ugotovil, da so imele spremembe, ki jih je v Evropi prinesel program Kultura
2000, jasno viden in širok vpliv, zlasti na kulturne subjekte, kulturne prakse in politiko.
Uvedba Kulture 2000 je kulturnim subjektom v Evropi omogočila sodelovanje v obsežnem
programu transnacionalnega sodelovanja s partnerstvi v več kot 30 državah. Te priložnosti ni
zagotovil in ne zagotavlja noben drug mehanizem, zato so se kulturni subjekti, ki so se sprva
nameravali usmeriti v dejavnosti v svojih državah, odprli in postali bolj dovzetni za
transnacionalno medkulturno sodelovanje.
5. Trajnost
Kulturni subjekti so navedli, da so vzpostavili, okrepili in razširili transnacionalne mreže po
vsej Evropi, ki pa niso namenjene samo vzdrževanju njihovih povezav in dejavnosti, temveč
ustvarjajo nove projekte sodelovanja. Ti novi projekti sodelovanja se odvijajo v okviru
kulturnih programov EU, pa tudi neodvisno od njih.
SL 6 SL
Poleg tega ugotovitev ocenjevalca, ki izhaja iz projektne dokumentacije in študije primerov,
kaže, da se vsaj del dejavnosti in rezultatov projektov Kultura 2000 nadaljuje tudi po
prenehanju financiranja.
Čeprav ni nobenega dokaza, da bi Kultura 2000 privedla do novih regionalnih ali nacionalnih
medkulturnih pobud za sodelovanje, je imel program jasen vpliv na kulturne politike v
nekaterih sodelujočih državah. Program je vzpodbudil spremembo nekaterih obstoječih
struktur sodelovanja in v mnogih državah privedel do novih sporazumov o sofinanciranju, kar
je povišalo celotni znesek razpoložljivih finančnih sredstev, zlasti za medkulturni dialog.
4. GLAVNA PRIPOROČILA OCENE IN PRIPOMBE KOMISIJE
Glavna priporočila6 ocenjevalca so predstavljena v poševnem tisku in po potrebi razvrščena
po temah, stališče Komisije pa je v standardni pisavi.
1. Sistem upravljanja programa
Priporočilo 1
Organi upravljanja naj ocenijo sedanje načine dela glede na trenutne modele dobre prakse,
da se razišče slaba usklajenost med razporeditvijo osebja in obsegom dela med trajanjem
programa.
Priporočilo 2
Organi upravljanja naj pripravijo letni program obiskov dela projektov, da se zagotovijo
podpora in navodila o tehničnih vprašanjih.
Priporočilo 3
Organi upravljanja naj priskrbijo vsem prijaviteljem v kulturni program podrobne,
kakovostne povratne informacije. Tako se bodo lahko prijavitelji odločili o morebitni ponovni
prijavi s spremenjenim predlogom projekta in o načinu izboljšanja svojega predloga.
Priporočilo 8
Organi upravljanja naj raziščejo možnost vzpostavitve baze podatkov za spletno iskanje
partnerjev kot pomoč kulturnim subjektom pri iskanju partnerjev in razvoju projektnih
konceptov.
Priporočilo 9
Organi upravljanja naj prevzamejo upravljanje in vzdrževanje baze podatkov projekta
CUPID ali pa naj razvijejo njeno enakovredno različico.
Priporočilo 14
6
Kadar so priporočila naslovljena na „organe upravljanja“, so namenjena tako Evropski komisiji kot
njeni Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).
SL 7 SL
Organi upravljanja naj razvijejo začasno bazo podatkov o upravljanju programov kot pomoč
pri spremljanju prijav in projektov, dokler ne bo na voljo SYMMETRY. Vsebuje naj osnovne
informacije o vsaki prijavi (npr. kontaktne podatke o vodilnem partnerju, kontaktne podatke o
soorganizatorju in okvirni proračun) in zabeleži ključne upravne mejnike (npr. sklepanje
pogodb, plačila in poročanje).
Priporočilo 15
Organi upravljanja naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje navodil za podporo
prijaviteljem pri predložitvi prijavnega obrazca. Ta navodila naj se razširijo tudi na vmesna
in končna poročila o projektih in upravljanje projektov. Kakovostna navodila ter podpora
prijaviteljem in predlagateljem projektov bodo izboljšali kakovost vloženih prijav za podporo
in financiranih projektov. Dober primer so Navodila za prijavitelje SOCRATES, izdana junija
2004.
Priporočilo 16
Organi upravljanja naj sprejmejo ukrepe za skrajšanje prijavnega postopka tako, da se
zagotovi več kratkoročnih upravnih virov za obdelavo prijav in sklepanje pogodb za projekte
ter dodatne kulturne strokovnjake za ocenjevanje prijav.
Stališče Komisije
Komisija se načeloma strinja s temi priporočili. Začela je obsežen postopek poenostavitve, ki
je v letu 2007 privedel do znatnih izboljšav, vključno s poglobljeno revizijo javnih razpisov in
prijavnega postopka, preglednejšo opredelitvijo meril za dodelitev, poenostavitvijo potrebnih
obrazcev in dokumentov, izčrpnejšim odzivom prijaviteljem, racionalizacijo baze podatkov
sedanjega programa, večjo prilagodljivostjo glede trajanja podpore ustanovam, dejavnim na
področju kulture, to je novo možnostjo za večletno financiranje.
Ostali ukrepi, kot so uvedba vodiča po programu za prihodnja leta, da se prijaviteljem olajšata
načrtovanje in priprava, natančnejše spremljanje z obiski projektov, širša uporaba pavšalnih
zneskov, postopen razvoj sistemov spletnega prijavljanja in poročanja, so v pripravi in bodo v
večini, če ne povsem, uvedeni v letu 2008.
Sprejeti so bili interni ukrepi, s katerimi bi se prijavni postopek čim bolj skrajšal. V letu 2008
bodo odločbe o dodelitvi sredstev nadomestile pogodbe za vedno večje število sklopov, kar
bo postopek v povprečju skrajšalo za en mesec. Širša uporaba pavšalnih zneskov bo olajšala
prijavni postopek in pospešila obdelavo prijav v Generalnem direktoratu za izobraževanje in
kulturo ter v EACEA. Vendar pa ocenjevalec poudarja, da korenito skrajšanje postopka še
vedno ovirajo zunanji dejavniki in pravne ovire. Komisija pa si prizadeva za spremembo
pravne podlage, ki bi ji omogočila – razen pri večletnih projektih – neposredno sprejetje
odločb o dodelitvi. Če bosta to potrdila Svet in Evropski parlament, se bo izbirni postopek
lahko skrajšal za več tednov.
Za odpravo neusklajenosti med razporeditvijo osebja in obsegom dela med trajanjem
programa je bila v Komisiji ustanovljena posebna enota, odgovorna za program, v EACEA pa
reorganizirana ustrezna enota. S tem se bo stanje precej izboljšalo, vendar pa še naprej velja
ugotovitev ocenjevalca, da lahko stalna velika delovna obremenitev Komisije in EACEA z
obsežnimi upravnimi nalogami omeji njuno podporo projektom.
2. Komunikacijski sistem programa
SL 8 SL
Priporočilo 4
Komisija naj imenuje pooblaščenca za publikacije in komunikacije. Ta naj bo pristojen za
organizacijo, uredniške vsebine in nadzor kakovosti spletnih strani Kulture ter vseh publikacij
enote Kultura/programa Kultura, kot so tematska poročila o programu, zbirka projektov in
glasilo enote Kultura.
Priporočilo 5
Organi upravljanja naj objavijo letno zbirko projektov, ki naj bo dostopna na kulturnih
spletnih straneh Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo. Zbirka naj vsebuje
kazalo, projekti pa naj bodo razvrščeni po kulturnih področjih in državah vodilnih
prijaviteljev.
Priporočilo 6
Organi upravljanja naj ponovno uvedejo redno glasilo Kultura 2007. Ta naj vključuje
kulturno politiko EU namesto programa Kultura, zlasti zato, da se omogoči obširnejša
vsebina.
Priporočilo 7
Kulturne spletne strani Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo je treba prenoviti
in na novo oblikovati, da bodo skladne z vodičem Komisije za poročevalske enote in
osnovnimi zahtevami glede dostopnosti.
Stališče Komisije
Komisija meni, da so primerne komunikacijske dejavnosti ključno orodje za dobro izvajanje
programa. Kulturne spletne strani Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo so bile
preoblikovane v začetku 2008, glasilo Kultura pa bo ponovno začelo izhajati. Komunikacijske
in publicistične dejavnosti so bile izvedene kot del prej omenjene reorganizacije Generalnega
direktorata za izobraževanje in kulturo ter EACEA. EACEA bo objavila zbirke projektov.
Informativni dnevi Kulture, izvedeni v letu 2007, bodo v prihodnosti redno organizirani in
bodo dragocena priložnost za posredovanje informacij potencialnim prijaviteljem.
3. Dejavnosti razširjanja programa
Priporočilo 10
Organi upravljanja naj objavijo tematska poročila o programu, da se podpre razširjanje
dosežkov programa in izkušenj dobre prakse.
Priporočilo 11
Organi upravljanja naj izvedejo program dogodkov (ali en sam dogodek), kjer se lahko
obstoječi projekti predstavijo nosilcem politik, predstavniki novo izbranih projektov pa se
lahko udeležijo informativnih sestankov o upravljanju projektov za upravljanje kulturnih
programov (npr. spremljanje, ocena, finančno knjigovodstvo itd.).
Priporočilo 12
SL 9 SL
Evropska komisija naj izboljša svojo zbirko informacij o dobrih praksah kulturnih programov
EU in predstavi politične izkušnje za medkulturni dialog ministrstvom za kulturo sodelujočih
držav.
Priporočilo 13
Organi upravljanja naj preoblikujejo predloge za končno poročilo, da bi pridobili informacije
o dosežkih projekta, učinkih, rezultatih in vplivih. Te informacije naj se uporabijo za podporo
dejavnosti razširjanja programa.
Stališče Komisije
Komisija si je v letu 2007 zelo prizadevala za dodatno izboljšanje zbiranja in razširjanja
rezultatov, vključno z uvedbo posebnih meril za dodelitev v javnih razpisih. Sprejeti so bili
ukrepi za lažji prenos rezultatov v novo skupno bazo podatkov, ki je v zaključni fazi.
Rezultati teh sprememb bodo na voljo v srednjeročnem obdobju po zaključenem življenjskem
ciklu projektov. Predvidene so druge pobude, kot so organizacija seminarjev ali konferenc (po
možnosti tematskih), na katerih bi lahko projekti predstavili najboljše prakse, zbiranje
najboljših praks iz medkulturnega dialoga v programu, ki bi se uporabile v okviru Evropskega
leta medkulturnega dialoga 2008, ali boljša izraba kulturnih kontaktnih točk za dejavnosti
razširjanja na evropski in lokalni ravni.
SL 10 SL
5. SKLEPNE UGOTOVITVE KOMISIJE
Komisija soglaša s splošno ugotovitvijo ocenjevalca, da je program spodbudil čezmejno
sodelovanje in bolj odprte pristope, kar se kaže v izjemnem prispevku k promociji kulturnega
prostora, skupnega evropskim narodom.
Iz končne ocene je jasno razvidno, da je Kultura 2000 ustrezno izvedla ukrep Skupnosti na
področju kulture, kot določa člen 151 Pogodbe, in izpolnila cilje iz Sklepa.
Kulturnim subjektom je bilo v okviru ukrepov programa za obdobje 2000–2006 dodeljenih
več kot 1 500 dotacij, katerih plačila so presegla 190 milijonov EUR.
Ugotovitev ocenjevalca kaže, da so bili udeleženci zadovoljni s programom in so mu priznali
evropsko dodano vrednost, četudi bi bilo mogoče nekatera področja izboljšati.
Komisija je močno okrepila posvetovanja s kulturnim sektorjem in je posebej pozorna na
stališča, ki so jih v okviru tega procesa izrazile zainteresirane strani in se odražajo v tem
poročilu o oceni.
Na podlagi izkušenj Kulture 2000 so bile v sedanji program Kultura za obdobje 2007–2013
vključene številne novosti in izboljšave. Druge so v pripravi in bodo večinoma izvedene v letu
2008.
Komisija bo dolgoročno upoštevala rezultate te ocene pri pripravi nove generacije programov
Skupnosti na področju kulture za obdobje po letu 2013.
SL 11 SL


Use: 0.3588